V gošavo zver boječa plane,
Samotni glas ko zadoní.
Na enkrat se glasí kričanje,
"V konjak, tabun!" vse skup vervá;
Čerkesi s tem dadó na znanje,
De v boj hití soseska vsa.
Močí izraz je vsaka činba,
Pazivni gled sovraštva blesk,
Oklep lesket, somrak ogrinba,
Stop noge strah, tip roke tresk.
Konj osedlan se kviško spenja,
Vrè iz nosnic mu plam in žar,
Se krog vertí ko v pihu tenja,
Pripravljen clo v kolop je kar.
Iz komov zdaj vojaštvo plane,
Zatrepetá okrožje vse,
To nese proč in uno zmane,
Do Kubana vse sterto je.
Domá je mir; na soncu v blagi
Gorkoti psov kardelo spi,
Mladenči clo, al skorej, nagi
Igrajo kar se ravno zdí;
In starci tik okrog sedijo,
Iz dolzib pip valí se dim,
Ak čuti kak napev želijo,
Doní nakrat iz gerla vsim:
1.
Valovje vlak derví na vlak,
Debela noč goré pokriva,
Dremote zvit zaspí kozak,
Na kopja drog pripognen biva.
Ne spi kozak v omami tmin,
Te pazi tam Čečenje sin!
2.
Na čolničku kozak sedí,
Za sabo sak po reki vlači;
Kozak, pozor! Čerkes ne spí,
Ko trenul bi te smert zasači.
Ne kimaj, Rus, v omotu tmin,
Te pazi, glej! Kabarde sin.
3.
Obrežja krog zavetnib vod
Je mnogo mest veselja glasnih,
Nastopi pir, zabava, god,
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/150
Stran je bila lektorirana