Ob izbicah od vrat do vrat
Naprej ko tenja se majaje.
Nenadoma prileze tih,
Posluša, gleda, pazi, zgine,
Dozdevka poln in misli zlih,
Ter serda ki ga kar ne mine.
Clo sanje straži odalisk,
Al tu al tam se ne izusti,
Kar ni pokornosti iztisk,
Al scer zavid jim ne dopusti.
Bi ena v sanjah le imé
Izrekla možko, brez zaveda,
In bodi oče, brat — gorjé!
Posledna bi bilá beseda.
O takim varstvu se tedaj
Gireju ni ničesar bati.
Harem zapert, in čist Saraj —
V pokoju zna neskerbno spati.
In vender ves razrit, razdjan,
Zamišljen clo, obupa truden,
Nevedama jantar sožgan,
Tak dvoru vsim po djanju čuden?
Kraj njega nem stojí Evnuh,
Dreveno v tla zamaknen gleda,
In pazi — clo za drugo gluh —
Njegovih ust kaj bo beseda.
Na mah molčé se dvigne kan,
Odpro pred njim se naglo vrata,
On zgine v žen preljubih stan,
Milejši mu od zmag in zlata.
Vladarja željno čakajoč,
Krog vodotoka te samote,
Olišpane, berhké na moč,
Tam harema sedé lepote.
In gledajo v igranje vod,
Detinske radosti nagiba,
Na mramorni valovja pod,
Neskerbno kak se suče riba.
Mnogter obroček svitlo zlat.
Al perstan redke dragotine,
Zletí v poplave bistri hlad,
De mnogo rib na kviško šine.
Ponuja krog se sladoled.
Nasiten prostor je dišave,
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/175
Stran je bila lektorirana