Ljubezni vir, slezeči tok,
Novin želeč sim k tebi tekel,
Tavridnih bil si slav svedok,
Ničesar od Marije rekel.
Je clo v okrogu teh ograd
Pozabljeno Saremno djanje?
So mar obé le slike nad,
Pomembe le in pevske sanje?
Jih je le v mraku polnočí,
Dva senčno prazna ideala,
Izmislil žarni pesnik si,
De svetu jih igraje mala?
Zapustil Sever sim nekdaj,
Njegove čarobne zabave,
Ter obiskal Bakčisaraj,
Domovje dik in bojne slave;
Po dvorcu nemim šetam tje,
Pozabljenih po sredi hodov,
Kjer Tartarin gostil se je,
Divjak sirov, korbač narodov;
V lenobi de topí spomín
Okrutnih del, kerví prelite,
Tak sebi clo zakrije čin
Sirovih rok, nasledka kite.
Današni dan še veje slast
Po stanicah zdaj zapušenih,
Razveseli bojarstva mast,
Zlatovja blesk tih sten zelenih;
Vre vodomet, hladin pihl˝a,
Po vertih rož puhtí nebrojno,
In grozdja slad o žeji dá
Popotniku uteh dostojno.
Omrežja vidil sim preplet,
Za kim o cvetju svoje dobe
Lepot iztočnih krasni cvet
Zdihaval je v oblasti zlobe;
Sim gledal rajnih tihi gaj,
Presilnikov počitje zadno —
Olikan stolp, verhovja kraj
Je turban zvit — da! znamnje jadno.
Je zdelo se, de tak izid
Prihodnost tu mi razodeva.
Kje harema sta slad in prid?
Kje bojna moč? — Vse prah in pleva?
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/189
Stran je bila lektorirana