V.
Car Saltan in knez Gvidon.
- Pravlica.
Predejo, ko se mračí,
Okna blizo dive tri.
Ko bi bila ja carica,
Starši tak začne divica,
Sama bi za ves ta svet
Prigotovila obed;
Ko bi bila ja carica,
Reče druga ji sestrica,
Ja natkala platna bi
Za potrebo vsih ljudí;
Ko bi bila ja carica,
Mlajši dokonča divica,
Caru bi rodila ja
Viteza preslavniga.
To izrekši obmolčijo,
Vrata rahlo zaškripijo,
V izbo stopi svitli car,
Krajev tistih gospodar:
Celo dobo govorenja
Je poslušal tik ostenja,
Nar bolj je poslednja reč
Teh besed mu bila všeč.
Zdravstvuj, reče, daj! divica,
Z mano hodi, si carica,
Le obljubo de speljaš,
In mi kmalo sina daš.
Ve pa moji golobici,
Dela željni dve sestrici,
Hodite za nama v sled,
Kakor drago, zad al spred.
Boste zmir pri nas ostale,
Z delama ki ste ju zbrale,
Ja ne terjam manj ne več,
Ne pretežim šibkih pleč.
Jedna vaju bodi tkavka,
Druga kuhnje opravljavka,
Tako bomo, se mi zdi,
Zadovoljni složno vsi.
Sestre v zgodbo so se vdale,
Kar imele berž pobrale,
