Sončni zrak, vesela de
Ječe zlo končano je.
Pluska val, verší brez mira.
Sin se krog in krog ozira,
Vidi blizo hriba rob,
Hriba verh košat je dob.
Sin prevdari: Dobra južna
Bila zdaj bi gladu služna,
Vlomi vejo urnih rok,
Jo zakrivi v ličen lok;
Desno v nedra naglo vtakne.
Križcu svilni trak izmakne,
S tem prepreže konca dva,
Raben samostrel imá
Ter nalomi sorte sredne
Tanjših šibic, konce predne
Tak priojstri de so vštric
Šilov al nar hujših pšic.
Se potem na lov napravi,
Bliža morju se v nižavi,
Slajši de bi bil obed,
Divji raci, ribi v sled.
Pride h kraju. — Čuj, kričanje!
Na pomoč kukavno zvanje!
Vidno je na morju spor,
Mala vojska djal bi skor.
Morje burne slape vije,
S krokarjem labud se bije,
Ta se suče krog in krog,
Pa premagan skor je vbog.
Krokar puhne, ta se vgane,
V drugo, v tretje krokar plane,
Zmir na novo, zmir in viš,
Zdaj bo sila, zdaj bo križ.
V hipu tem zasiče strela,
Kraljeviča pšica smela,
Sik! sik! sik! ter v isti krat
Krokarju preterga vrat.
Ta kričé se v morje zverne,
In kerví, ostudno černe,
Vsakimu de zdi se sanj,
Čuda mnogo stoči vanj.
Careviča večji diki
Bil je kvar o tej priliki,
Zderkne v morje de iz rok
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/195
Stran je bila lektorirana