Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/197

De pregleda čuda silo:
"Jenjaj, majka, sreče stud,
Vse zamore moj labud!"

Sin in mati gresta v mesto,
Lepo, gladko, svitlo cesto,
Urno dalej, notri sta,
Vsa na nogah množica;
Stegne, ulice šumijo,
Vsi zvonovi se glasijo,
"Slava! dika!" krog doní,
Nemiga v tem kraju ni.
Ko nasprot so vsi derdrali,
Kor po cerkvah Boga hvali,
In kočij, kar spremi jih,
Ni mogoče šteti vsih.
Polno not lepot bogatih,
Spredej konj v opravah zlatih,
Toliko, de djal bi kdo,
Peska v morju več ne bo.
Vse ju diči, vse ju slavi,
Sinu blesketa na glavi
Svitla knežka krona že,
Kar na tron ga posadé.
Tak dognana reč je bila,
Mati v to je dovolila,
Vladati začel je on
Pod imenam: Knez Gvidon.

Puha sapa termoglava,
Bistro v morju barka plava,
Silnimu valovju vprek
Lomi pot si v daljni tek.
Zadoní — začetka lasno —
Rase — zdaj vse jednoglasno:
"Glejte, na otoku tam
Čudna stvar se kaže nam!
Pust je bil pred malo časa,
Dal ni čuti merve glasa,
Dom merčesa, grilov, kač,
Glejte, zdaj je vse drugač.
Krasno mesto tam se vidi,
Vse je zlato, strehe, zidi,
In ta lep, širok pristan!
Komu bil bi lepši znan?"
Je glasovje še donelo,
Ko iz topa zagromelo