Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/198

Je na gradu — vidni znak
Za postoj je strel enak.

Pride glasnik: "Na kosilo
Knez povabi družbo milo,
Kar na barki ljudstva je,
Pogostiti hoče vse."
Aj, veselje! Kdo bi prašal,
Kdo se branil, kdo odlašal?
Vsi mornarji, važen roj,
So po koncu, v šajki koj.
Prihitijo berž do kraja,
Urno v grad, in sredi raja
Krog puhteče mize že
Kolobaroma sedé.

Knez veljavno se obnaša,
In mornarje zadnič praša:
"Vi gospodje slavnih cen,
Kaj in kam je vaš namen?"
Ti na to v odgovor dajo,
De povsot se vesti znajo,
Terg jim pervi je poklic
Z mehi sobolov, lesic:
"Več dežel smo obhodili,
To in uno naročili,
Bodi ti dovolj v odvet,
Vid'li skor smo ves ta svet.
Zdaj ko je spečana roba,
Stekla nam koristna doba,
Obernili svoj smo brod
In veslamo spet v izhod,
Mimo ostrova Bujana
V carstvo slavniga Saltana,
De počitek nam bo slaj,
Tam opravimo še kaj."

"Srečen pot na Okeanu
K caru slavnimu Saltanu,
Veselí me to zares",
Jim prijazno reče knez.
"Ga pozdravite od mene
Serčno, kakor duh me žene!"
To izrekši jih pustí,
Naglo ti na brod so šli.

Brod je v morju višjim kmalo,
Priča ojstro mu gledalo,