Valé se gruče, tresk na tresk,
In gor in dol na vsako stran,
Za stolpam stolp, ko prah in pesk,
Podré se v tok razrit, razklan.
Že sredi se bliža prekuc okrog. —
"O, vsmili se vsigamogočni Bog!"
Na daljnim bregu jih stojí,
Zijačev trop, žená možov;
Vse roke vije, vse kričí,
Nobeden ni v pomoč gotov.
Z otroci in ženo trepeči mitár
Prevpije v otetbo valove, vihar.
Od verlega moža, o kdaj
Zapoješ pesem, trombe glas?
Posipa širi se stežaj,
Zapoj ko zvon, je zadnji čas!
Že bliža se sredi razrušenje,
O verli mož, urno pokaže se.
En knez pridirja naglo v speh,
Na krasnim konju žlahten knez.
Napeto mošnjo voglov dveh.
Pogledu kaže vsih očes:
"Cekinov mu štir sto gotovih dam,
Kdor otme v pogubi nesrečne tam!"
Moj verli mož je mar ta knez.
Ko premoženje svoje da?
Pri Bogu! on je verli res, —
Poznam pa vender goršiga,
Pokaži se urno moj gorši mož,
Poguba se bliža, zamudil boš!
In hujši rase tok in hrup,
Glasnejši zmir bučí vihár,
Že vpade serce vsim in up,
O rešnik, rešnik, kje si mar?
In steber za stebram se zverne v tok,
Gromivši valí, se za njim oblok.
"Aló, aló! Na svit junak!"
Cekine kviško knez moli.
Posluša vse, obupa vsak
Rešitelja v ti trumi ni.
Z otroci in ženo zastonj mitár
V otetbo prevpije natok, vihár.
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/20
Stran je bila lektorirana