Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/200

Ukomarjen vratolom.
Tiho car sedí v dvorani,
Njega krog ministri zbrani,
Tmav pogled je jasen gerb.
Serce de mu grudi skerb.
Sestri dve pa z Babariho
Pazite pozorno tiho
Vse besede skoz in skoz,
Kaj izleze — gad al gos?

Ko so vsi ob mizi bili,
Praša car: "Prijatli mili,
Kam, čemú, pokaj, in kod,
Je težavna bila pot?
In domá — je dobro, hudo,
Ste prijatli, je prepir,
Al bo vojska, al bo mir?"

Vodnik reče na prašanje:
"Ni nikjer preslabo stanje,
Cenili smo ves ta svet,
In povsot se dá živet.
Čudniga je scer veliko,
Vender čudov pervo sliko,
Nam enake znano ni,
Vid'li smo pretekle dni.

Bil je sterm otok nedavno
V morju pust, pripraven ravno
Le za gade, gnjezda tic,
Neobljuden kraj mravljic.
Se ni želo, se ni paslo,
Nič ni skor na njemu raslo,
Samo sred nebrojnih gob
Lep, visok, in senčen dob.
Zdaj popotnim je očitno
Lepo polje rodovitno,
Mestu ki na njem stojí
Na tim svetu para ni;
Pozlačene strehe, zidi,
Cerkve, hiše, krasovidi,
Vertogradi, lehe rož,
Vsiga neverjetna množ.
Gradu temu čisto zlatim,
Tak velikim, tak bogatim,
Ukazuje knez Gvidon,
Ki ti pošle svoj poklon!"