Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/203

Zadovolim če te s tim,
Rado vse ti izročim."

Zlo zavzet ob novi sreči,
Vsih preteklih lepši, veči,
Verne v grad se knez domú,
Čudne bistva gleda tu.
Dvora svitliga na sredi
Se stermečimu pogledi
Nov očita hojke kras,
In se sliši petja glas.
Veverca je tam sedela,
Lepe ruske pesmi pela,
Platila oreške v takt,
Zorno vsako je smaragd.
Dragotine te metala
Je po dvoru, nasejala
Mu obilno vse platí
De ko sonca svit bleší.
Pesmi sladko tak donele,
De so serca vse prevzele,
Ljudstvo, v temu slika slog,
Dvora gnjeti se okrog.

Knez Gvidon se čudi jako,
Ter izreče hvalo tako:
"Slava tebi, moj labud,
Za izide, skerb in trud.
Plačaj Bog ti vse zaslužbe,
Daj ti dik in čverste družbe,
Sle, veselja tu in tam,
Kar želiš ju v sercu sam."
Veverci de slava rase,
Iz kristala hiša dá se,
Krasna, proge čista klet,
Po arabski kip je vzet.
Dá ji v stražo dva junaka,
Po opravi, zrasti taka —
Vso pretehtaj možkih množ,
Sličnih našel več ne boš.
Veverci de čast in slava,
Knezu blago narašava,
Zapisuje jak pisar,
Zlate v bukve vsako stvar.

Ladja pleše, veter piha,
Buta v kenno, jadra viha,
Zdi se, de šumi naprej