Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/204

Na perutah barka zdej,
Blizo stermiga otoka,
V sliki kriviga obloka;
Strelni znak je barki dan,
Urno ta hití v pristan.
Kraj dospevši v luki prosti
Knez Gvidon pokliče v gosti,
Bodi star, al bodi mlad,
Vse mornarje v slavni grad.
Židane so volje bili,
Dobro jedli, boljši pili;
Praša jih Gvidon potem:
"Kam je teržtvo, kot in s čem?"

Ti v odgovor to mu dajo:
"Dobro nas povsot poznajo,
Plavamo veliko let,
Skor obšli smo ves ta svet;
S konji sploh smo kupčevali,
Tu kupili, tam prodali,
Zdaj domú je iti čas,
Pa je daleko do nas;
Mimo ostrova Bujana
V carstvo slavniga Saltana
Pojdemo, in zmir gredoč
Tehtali prospeh na moč."

Knez jim te besede reče:
"Bog vam daj, de gladko steče,
Mnogo prida dajo vam
Srečne čimbe tu in tam.
Ko pozdravite Saltana
Unkraj ostrova Bujana,
Mu recite: Knez Gvidon
Pošle caru svoj poklon."

Gosti so se priklonili
In na daljno pot spustili;
K morju knez. — Labud že tam
Po valovju plava sam.
Knez mu reče: "V srečo vera
Mene spet na tuje tera,
Ker zabave misli de
Meni zlo potreba je."
Koj labud perute dvigne,
Breg obrizga krog in krog,
Kneza z njim od las do nog.
On ko voda pocedí se