Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/212

Vjame ladjo, si poiše
Kot primerne njemu hiše,
Tak se pelje v špranjo skrit.
Urno dalej potnik zvit.

Veter puha, buta, ruka,
Dalej, dalej barka smuka,
Vrenje vod planjava je,
Trese skor obrežje se.
Mimo ostrova Bujana
V carstvo slavniga Saltana
Speši barka, v luki zdaj
Se porine v mirni kraj.
Imenitnih tujcev dosti
Car Saltan povabi v gosti,
Z njim letí v poslopja dom
Nepovabljen vratolom.
Pervi tam gospodje zbrani
Krog Saltana so v dvorani,
Ves je zlat, prav sreče gerb,
Lice pak očita skerb.

Sestri dve, in zvito tiha
Pusta baba Babariha
Pazijo, kot so, z očmi
Štirmi željno ga vse tri.
Car pomenka ne odlaša,
Koj prijazno goste praša:
"Nu, prijatli, kako je,
Iz dežele ktere ste?
Tode prej ko govori se,
Je dostojno, tak mi zdi se,
Vrinuti želodcu saj
Tečniga opravka kaj.
To natez bo truplu dalo,
Iz pokritja misli gnalo,
Lilo scer medico v glas,
In veselje na obraz. — —

Zdaj začnimo! — Kje domá ste,
Kaj pri vas koristno raste,
Je po redu vse okrog,
In kupčija gré od rok?
Zdravje dobro je, al hudo?
Vam je znano kako čudo,
De na svetu se godí,
Tukaj pa v opombi ni?"