Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/213

Rekši to v odgovor čuje:
"Tam ko tu premembe snuje,
Zgodba pride tak in tak,
Zadovoljen tud ni vsak.
Ak o čudih govorimo —
Brez omahanja recimo,
Čudo nar bolj čudno vsih
To je v šumu slapov zlih.

Je otok na morju krasen,
Grad na temu ljudstva glasen,
Not se gleda dan na dan
Čuden zgod, obširno znan.
Morje v mah se burno dvigne,
Žvižga, vihra, kviško švigne,
Vse je kip, vertín, vihar,
Puha čez obrežje kar.
Plane von ko blisk oblakov
Tri in trideset junakov
Na pomorski breg nakrat,
Jekla svitlih bolj ko zlat.
Mladi vsi so velikani,
Dlana silni, serca vžgani,
Borbi kos, pogumen kor,
Vodja jim je Černomor.
Paroma jih strogo vodi,
Pazno celi grad obhodi,
Tak de clo prepričan je,
Kak po redu biva vse.
Straži taki ni prilike,
Carstva male in velike,
Ves obhodi križem svet,
Tacih ni nikakor spet.
Knez Gvidon, ki jako sluje,
Temu mestu ukazuje,
In po nas ti pošlje on
Prav prijazno svoj poklon."

Car Saltan posluša razno
To pravlico pazno, pazno,
Ter izreče radoved
Zapopadek tih besed:
"Smert na mene če ne plane,
In mi zdravja dost ostane,
Protivagi vsi v okom
Vse te čuda vidil bom."