Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/214

Tihi ste, tak pusta tkavka,
Kakor kuhnje uravnavka,
Ne prederznete se zdaj
Tem nasprot izreči kaj.
Ne tak zvita Babariha,
Ta v pišalke druge piha,
Če spoderkne tu al tam,
Se oberne koj drugam.
"To ni vroče, to ni hladno,
Reče baba, cene zadno;
Bodi laž, al bodi res,
Zmir žlabranja stari ples.
Nič ni čudniga v ti basni,
De v orožju jekla glasni
Kadkada pomorski trop
Zapustí navadni kop;
Na otoku se pokaže,
Tam opravi prazne straže,
Ne izrekši čaj ne daj,
Zgine v morje spet nazaj.
Bolji kakor slične spake,
Zvediti rečí je take,
Ki naklonijo korist —
Jutro — ak ne miglej tist.

Čuj tedaj! Za morjem sivim
Se carici mladi divim,
Ta vse druge prekosí,
Krog in krog enake ni.
Te carice lepe, krasne,
Prednosti so svetu jasne,
Od pogleda nje zadet
Sleherni je hipno vjet.
Sonca svit za dne osrami,
Družbo v tmi z blišobo mami,
V kitah luna sveti se,
Ki od sonca zalši je.
Diamantna žarna liska
Sedmih zvezd na čelu bliska,
Svit premaga vsih danic,
Razun svita njenih lic.
Vsak bi djal, de v zraku plava
Veličanska nje postava,
Vidši jo v poslopju krog
Zračnih se verteti nog.
Glas besede njene mičen
Slavcovim je petju sličen. —