Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/218

Se prikloni par pokorni,
Kip ta prime čudotvorni,
Nad nju glavi ga vertí,
Solz potok se ji cedí.
Jih ljubezni zagotovi:
"Bog vaj' krepko blagoslovi,
Vama v žitju sreče daj,
In po smerti sveti raj!"

Knez predolgo ne mudi se,
Večer isti poročí se,
In se vede kakor gré,
Sina sta si svesta že.

Po valovju veter piha,
Derzni barki jadra viha.
Ta letí postojne let,
Komaj sledi jo pogled.
S puham silnim, zmirej večim,
Proti ostrovu stermečim
Se poganja vihri v bran,
Nagloma zderčí v pristan.
Knez povabi nezamudno
Vse mornarje v grad priljudno,
Jim omisli tak obed,
Kakor nikdar še popred.
Ko je družba skupej zbrana,
Knez popraša kapitana,
Kje domá so, kam gredó.
Kak je tu, al tam biló?

Ta odgovor so mu dali:
"Zemljo vso smo preveslali,
Zlo različen terg je naš,
Geslo: Kupim, kar prodaš!
Stekla zdaj nam dana doba,
V dnar spremenjena vsa roba,
Mislimo, verniti de
Nam posledna ura je.
Mimo ostrova Bujana,
V carstvo slavniga Saltana
Nam grozí še dolga pot,
Polna truda, polna zmot.
Iztok ima svoje zmede,
Se vreteno tud zaprede,
Al nezgoda pride v dir,
Sreče nam je treba zmir."