Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/219

Reče knez: "Prijazna zvezda
Bodi vašim trudu mezda,
Spremi do Saltana vas,
Ohranite v sercu nas.
Spomnite mi scer cesarja,
Tistih krajev gospodarja,
De obiše naš otok,
Prej ko steče vgodni rok.
V sklepa žar sim večkrat pihal,
Včasi upal, včasi zdihal.
Vidim zdaj, de zdih in up
Se mu zdita dober kup.
Želja scer, ta ga je gnala,
Vender hoja zmir zastala,
Zdaj pa rečem in na glas,
De je priti zadni čas".

Vbarkajo se urno gosti,
Knezu pak je truda dosti,
On ne hodi k morju več,
Mika ga — vsa druga reč.

Mimo ostrova Bujana
V carstvo slavniga Saltana
Plava barka, rahli hlad
Križem piha spred in zad.
Se pokaže zdaj dežela,
Suho! suho! iz veršela
Zadoni veselo krog,
Poterdí to straža v rog.
Veter puha, drega, goni,
Barka se na breg nasloni,
Jenja tak z valovjem bor,
Hajdi! vsi mornarji v dvor!
Tam sedí na tronu slavnim,
Zlata čistiga sijavnim,
Z dvorskim bleskam ves obdan,
Tugo v sercu, car Saltan.
Moč je scer izraz telesa,
Čmerno bliskata očesa,
Sercu de pokoja tem
Manjka, je očitno vsem.
Levo pazi zvita tkavka,
Desno kuhnje opravljavka,
V sredi, zmir za zmede vnet,
Babarihe redki cvet.
Preže niso opustile,
Štiročesnim, kot so bile,