Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/221

Proti suhim se oberne,
Čez pušobne kraje zverne,
Njive, trate, gojzd in log
So poplava krog in krog.
Zdaj nakrat ko blisk oblakov
Tri in trideset junakov —
Nepričakan strašni vhod —
Iz kipečih plane vod.
Čversti vsi so velikani,
Bojnih želj, poguma vžgani,
Zmag si svesti, slavni kor,
Vodja jim je Černomor.
Ak se ves ta svet obhodi,
Cena vsih armad presodi,
Najdel bo se čverst in jak,
Tode tim ne bo enak.
Ženo take gizde dične,
Celi svet de nema slične,
Je pridjal si knez Gvidon,
Ker i v tem je zurjen on.
Na prestolu ni še bila,
Krone nikdar še nosila,
Ženska takih prednosti,
Te milote, teh močí.
Pervikrat ki jo zagleda,
Kakor čmelj al osa meda,
Se je prime, nikdar več
Ne potegne misli preč.
Je po dnevi soncu slična,
Bolj ko zvezde v noči dična,
Vso blešobo, blisk in tresk,
Zatemni v kresnični lesk.
Njenih las bogate kite,
Umno v krasne vence zvite,
Skup derží blešeč, jeklén,
Diamantov poln grebén;
Šipu lune scer oblika,
Tode lepši, soncu slika,
Je na čelu zgorni krog
Zvezd sedmerih zal oblog.
Vsi povabljeni smo bili,
Dobro jedli, bolji pili,
Zadnič volje zlate vse,
Mlad in star, plesalo je.
Po spodobni smo zahvali
Se potem na pot podali,
Rekel nam je knez Gvidon,
Pošlje de ti svoj poklon.