Prispoznale vso krivico,
Rahliga je čuta car, —
Tode proč jih pošlje kar.
Te prigodbe skupno djanje,
Boste rekli, so le sanje, —
Nu! — Čeravno vse ni res,
Zernja je nekoljko vmes.
Komaj h koncu družba zbrana
Vleče v postijo car-Saltana,
On nabasan bil je tak,
Štirih noscov stoče vsak.
Jez o slavni ti pojedni
Sim se hrani vklanjal sledni,
Jedel zlo sim, bolj še pil,
In na stran ne kaplje zlil.
Iliade pervi spev.
Obseg. Agamemnon se pregreši. Kerdela kuga napade. Agamemnona spor z Ahilam. Kronid se s Hero krega. Hefest ju tolaži.
Boginja! serd mi zapoj Ahila junaka Pelida,
Ljuto razkačen ki zmot Ahajcam obilno nakloni,
Mnogo navdihnenih duš prežene v temoto Plutona,
Trupla pa žretju zverín in tičev obnebja razprostre.
Tako dopolni se sklep Kronida taístiga dneva,
Ker sta gorjupiga se prepira razdvojila v jezi
Atreič, polka vladar, in djanja pogumni Ahilej.
Kter neumerlih je vnel junaka v to kruto sovražtvo?
Žena in Letide sin. Vladarju gorjup ta je namreč
Kugo pogubno poslal v armado kerdela kosivši,
Ker mu je Atreja sin duhovnika Krizeja vžalil.
Namreč, je bil ta prispel k brodovju orožnim ahajskim,
De bi oprostil si hčer, ponudši neskončno izkupa.
Sveti se lavorov lišp zadevniga boga Apola
Palice zlate mu krog; on prosi vesolne Ahajce,
Pervič Atrida obá, velitelja splošniga množtva:
Atreja! drugi vi tud ošinjeni jasno Ahajci!
Srečo naklonijo nej vam bogi mogočni Olimpa,
Trojo de trešite v prah in vernete blažni domú se,
