Iliade tretji spev.
Obseg. Armadi so ena dragi bližate. Parid ponudi za Heleno dvobor, v ki ga Menelaos dovolji. Pogoj medju vojnama. Helena imenuje zboru vojvode Ahajske. Premaganiga Parida umakne Venera v izbo domú ter mu Heleno pripelje. Agamemnon terja zmage plačilo.
Ko sta uredena zdaj z voditelji bila naroda,
Hrumno in šumno v prepir kardelo se bliža Trojansko.
Kakor v obnebju se hrup letečih žerjavov ti glasi,
Ki se jesenskih neviht in snega oteti hitijo;
Glasno krokaje leté šumečim ob morja valovju
Manjšim tičevju grozeč nadloge moritve i klanja,
Bližajo mračnih iz delj se bitvi pogumno protivni.
Sučejo tem se nasprot počasi pogumni Ahajci,
V sercih namenjeni vsi, vzajemno se braniti verlo.
Slično kot južni sopar pečovja v oblake zavije,
Ki kmetovavcu ni všeč, pa roparju bolji ko noč je,
Ker se le vidi naprej, kar veržena krogla doseže;
Gosto dviguje se prah spod nog stopajočih vojakov,
Dalej ker urno hiti armada po ravni planjavi.
Zdaj ko ste blizo dovolj med sabo hiteči kardeli,
Naglo Trojanskih iz trum privihra junak Aleksander,
Runo mu visi od ram, na plečih zakrivljena strelba,
Meč in bodila okrog; dve sulici dolgi in ojstri
Z desno grozivno vertí, ter kliče v boritvo Ahajce,
De se doverši ta kavs dvoborno v presodbi kervavi.
Komaj zagleda ga tam siloviti junak Menelaos,
Kako prederzno grozeč koraka ošabniga serca,
Slično leonu gošav, ki plena zapazi prikazen,
Sreča ko v gojzdu ga tam, zlo lačniga, serna begunka,
Zgrabši jo nagloma žrè, ak ravno grozijo mu lovci,
Lajanje bliža se krog mu pasje na levi, na desni,
Tak Menelav je vesel, ko Parida vidi junaka.
Plačati misli mu zdaj, kar ta je o njemu zakrivil,
Naglo iz voza na tla on plane v orožju vesolnim.
Tode zagledši ga tak se vstraši junak Aleksandros
Groza mu stisne sercé, strahú se kolena šibijo,
V sredo prijatlov zbezí, se vogne grozivne napake.
Kakor popotni plašún, ki gada na stezi zagleda,
