Tako de znana sta mi po sliki ko bistrimu duhu.
V družbi zedinjenih več veljakov obojniga polka
Je Menelaos molíl, bi rekel, veljavno čez druge,
Ker pa sta sedla obá, je važniši bil Odiseos.
Pretresovaje v dokaz opravke vesolne pomembe,
Malo besed Menelaj le reče, pa modre in tehtne,
Ni klepetanje mu všeč, nečimernih kvasov ne ljubi,
Ako je ravno še mlad, on tiho prevdarjanje ceni.
Vstanši na sedežu pak v opravkih izurjen Odísej
Gleda oterpnjeno v tla, al z bistrim očesam nazočne,
Palico v roki deržeč, ne ganši naprej ne nazaj je;
Zdel bi neveden se ti, ko tako ga v pervo zagledaš,
Ali potuhnež, al top, nespameten, misli al prazen.
Ker pa govor mu doní iz gerla junaškiga krepko,
Se mu razvije besed, ko vetru prašivne snežinke;
Nikdo tedaj mu ni kos, in tudi ne daljno priučen,
Čudi mu vsak se okrog izkustva njegoviga panan.
Ajasa vgleda sivor in praša Helenco na novo:
Kdo pak Ahajcov je tist siloviti visoke postave,
Tam ki na desni stojí s plečama širokima strogo?
Reče Helena na to, krasavica dolge obleke:
Ajas je tist, pogumni junak, obramba Ahajska.
Blizo pri njemu vladar Kretejski je, Idomeneos,
Temu okoli stojé podložni veljaki otoka.
Cesto prenočil ga je vojaški junak Menelaos,
Kadar iz Krete do nas primahal je hrabri boritelj.
Tako sim vidila vse pogumne vojake Ahajske,
Vse ti naznaniti znam, povedati vem ti imena.
Dveh pa med unimi ní preslavnih boriteljev mladih,
Kastora konjka in pa pestivca boriš Polidevka,
Brata mi pristna obá, po materi isti rojena.
Kdo ve, če prišla sta sim ravnine iz Lakedemonske?
Prišla, zna biti, de sta na brodu delivnim valovja,
Pa se ne vtikata v boj, očitno ne kažeta množtvu,
Ker ju je sestre presram, ki take sramote je kriva?
Tako se sama morí; pa brata počivata dolgo
Zemlje domače v grobéh, v očetni deželi Lakonski.
Zvezne darila o tem iz mesta neseta klicarja,
Jagneta dva, ter kozlovi meh poln vina do verha,
Plod iz domačih ograd, iz tersja Trojanske narave;
Nesel Ideos, klicar, je verč i blešeče kozarce,
Priamu bliža se ta in reče te važne besede:
Dvigne se koj Laómeda sin, te kličejo knezi
Tvojih izurjenih trum in tud silovitih Ahajskih,
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/245
Stran je bila lektorirana