Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/246

Hodi pred mesto na plan, pogoj de s prisego uterdiš.
Skušati hoče se sam Aleksander sedaj z Menelajem,
Kterimu sledila bo, čigava ostane Helena?
Tisti ki zmaga jo bo zaročnico svojo objemal,
Drugi prisežemo pa vzajemno prijaznost i zvezo,
K delu podamo se mi, le-uni veslajo po morju
Tje do Ahajskih divic, do konje redivnih okrajev.

Zreče; zavzéti sivor tovaršam ukaže napreči,
Spešijo vbogati ti, naprežejo berzna celaka,
Priam se vsede na kraj, za vajeta prime z levico,
Zraven Antenor sedí tik njega na krasni blazini,
Dirjata žrebca potem skoz vrata Skeíske v ravnino.

Ko se približata tje med trume obojne na prostor,
Planeta urno obá iz voza na zemljo rodivno,
Vstavita ravno se sred Ahajcov in čete Trojanske
Dvigne se hitroma zdaj Ahajski vladar Agamemnon,
Pametni z njim Odisej; ob enim prispeta klicarja,
Združita darke vse skup, napolnita vinske posode,
Kraljev cveteče roké poškropita z vodo studenčno.
Noža ostrino potem Agamemnon iz nožnice zdere,
Ktera mu visi vse skoz o boku tik britkiga meča,
Volne ovčicam iz glav nareže, klicarjema dá jo,
Ki jo razdelita koj med vodnike polkov obojnih,
Sam pa na kviško roke povzdigne in reče molivši:

Oče Kronid, nezmerno visok veiitelj Idajski!
Helios tudi ki sploh vse čuje in sleherno vidi!
Zemlje bogovi in vod, ter vi, ki pedepsate duhe
Tistih pokojnih, ki tu prisežejo lažno i krivo,
Bodite priča mi zdaj, ohranite varno pogodbo!
Ako premaga mordè Menelaja junak Aleksandros,
Padi vse temu v posest, Helena, zakladi, bogastvo,
Mi pa veslamo domú z brodovjem valovje delivšim.
Ak pa nasprot Menelaj presili protivnika v boru,
Dajo Trojanci nazaj Ahajcam Heleno in blago,
Plačajo kazni poverh, ki totih zadev so navadne,
To pa ostani potem pravilo otrokam i vnukam.
Če pa bi vmikali se pogodbami Priam i sini.
Al jih ovirali scer, potem ko poginul bi Parid,
V novo napadel jih bom z vojaškim orodjem i silam,
Ter se ne vernem domu, dokler ne dosežem namere.

Rekši ovčicam predre goltance z okrutno jeklenko,
Jih položivši na tla pokojno izgerkati da jim,
V prahu dergečejo tam, ostrina je vzela življenje.
Vina iz verča potem zajemajo zlatim s kozarcam,