Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/248

Žima jo kinča vse krog, na verhu grozivna peruška,
Prime za sulični drog desnici njegovi primerjen.
Temu enako se tud Meneláos olišpa z orožjem.

Tako pripravljena zdaj borivca v bojnim vojaštvu,
Sredi protivnih se trum sprehajata vidu grozivna,
Čudilo jima se je, gledaje ju, krogoma množtvo
Verlo Trojansko, in tam stermijo pogumni Ahajci.

Stavši se ravno nasprot junaka na sredi boriša,
Sulice serdno obá obračata z ostmi grozivna.
Pervi senčivno na moč jo bersne v protivnika Paris,
Skita obočno mu stran zadene primerno na sredo,
Pa ne pokvari mu ga, nazaj se bodilo zavije.
Dvigne potem Menelaj, vertivši jo, sulico ojstro,
Moli sledeče na glas prosivši za zmago Kronida:

Daj mi, Kronid, de plačano bo, kar on mi je zmedelt
Desna de moja ga ta pedepsa za dela njegove;
Varvajo de zanaprej naroda se vnuki prihodni,
Drugim učinjati zlo, ki zdatno jim dobro naklanja!

Vmolkne, ter jo zaderví morivko v deljavo senčivno,
Točno protivnika v skit, obline na sredo, zadene.
Skoz i skoz kopje prevrè, in dalej enake kreposti,
Sili v opersnik naprej, predrè al prereže obleko,
Proti trebuhu divjá, se lakotnic, djal bi, dotika,
Ta obernivši se v stran, uíde naključno le smerti.
S čopi olišpan za meč popade nemudnoma vodja,
Treši v čeladni greben, ostrine mu jeklo ne spriča,
Škripno in škrabno zdrobí v nebrojne se izkrene trohe.
Dvigne očesi Atrid in reče te britke besede:

Oče Kronid, v okrutnosti kter enak ti bogov je?
Boš de mi Parida ti pedepsal za zlobo, sim upal,
V roki zdrobí se mi meč, in sulica v prazno letí mi,
Razun uspeha obá, mi ranila nista zločina!

Rekši nasprot mu divjá, ga zgrabi za žimno kacigo,
Hitro obernjeniga htje vleči k Ahajskimu stanu.
Silnoma jermen daví Aleksandra obradni na gerlu,
Ki pod obličjem zapet pritiska na sènci čelado.
Vlekel bi v tabor ga bil, preveno si slavo naklonil,
Ak bi zapazila zla ne bila nakrat Afrodita,
Ter mu prestrigla ta hip vezila iz bikove kože.
Prazno čelado vertí Menelaos junaški v desnici,
Verže jo krepkoma tje med svitlo sijavne Ahajce,
Ki jo poberejo ter k trofejem jo denejo drugim.