Reče, in Arida tak umakne Atena iz bitve,
Pelje na brežni ga kraj Skamandra in tam zapustí ga.
Tepejo dušmana zdaj Ahajci, obilno je mertvih;
Bersne vladavni Atrid iz sedeža pervič junaka
Hodia verliga v prah, velitelja Halizonitov.
Ravno obračal se je, zadene ga sulica v herbet,
Sredo medplečja predrè, in spredej iz persi privihra,
Zverne ko klada se v cmok, orožja okrog zarožlajo.
Idomenej umorí Meonskimu Borosu sina,
Fest mu je bilo imé, iz glebaste Tarne je došel.
V kola stopivšimu tik podpazhe predere mu s kopjem,
Desno nevarvano stran, s hitrino viharniga bliska;
Ta se iz kol zavalí in smertna ga groza ovije,
Idomenejci pa koj poberejo z njega orožje.
Sina Strofijeviga, Skamandria, lovca zverjadi,
Atreja sin je končal, Menelaos izurjen boritelj.
Bil izučen je strelár po Artemi sami v lovitvi,
Vsako zverino zadel je v gojzdu planjave ko gore.
Ni mu pomagala zdaj, ne Artemis urna zadevka,
Bistre umetnosti ne, derviti pušice strupene;
Vništil je Atrej ga koj, borivni junak Meneláos,
Ker mu je v bližo dospel, prebode plečovja mu sredo,
Skoz i skoz jeklo divjá, pokaže se zopet iz persi,
Trešne zaboden ob tla, krog njega rožlajo orožja.
Ferekla stare Merjon, Tektoniča, Harmona sina,
Ki umotvornik je bil in razne naprave sostavljal,
Palas Atena si ga ljubimca je v znanstvu zvolila.
Paridu barke je ta nezgodne narejal, ki uzrok
Bile so raznih opak, nagnale nesreč le Trojancam,
Ker ni po volji bogov obnašal se kraljevič vetren.
Tistiga vbode Merjon, bežečiga ker ga dohiti,
Ravno v sedalo in tak, ostrina de skozi predere,
Spredi preterga mu meh, nad sramnico von se pokaže,
On zavalí se na tla, in smertna ga tmina obide.
Meges Pedeja podrè, Antenora verliga sina;
Ta nezakonski je bil, zredí ga pravedna Teano,
Slično sinovama svôm, ustregla de možu je tako.
Temu od zad zasadí, vlovivši ga, krepko Filidej
Sulico v tilnik na moč, de v živo ko britva zavihra,
Medju čelustje divjá, prekolje mu jezik na dvoje;
Zvije se vboden na tla, železo morjvno še grize.
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/252
Stran je bila lektorirana