Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/260

Ranil me Tideič je, junak Diomedes uporni,
Dragiga sina ko sim umikala bojnimu kriku,
Môga Eneja, ki vsih ljubimcov nar viši ga ljubim.
Več ni to ljuti le boj Trojancov nasproti Ahajcam,
Ti so lotili celó bogov neumerlih se v nebu!

Krotko Diona o tem overne ji boginja modra:
Mila, poterpi mi to, britkosti oserčja premagaj,
Marsikdo naših je že, ki bivajo v hišah Olimpa,
Ljudsko hudobo spoznal, ko kavsali smo se protivno.
Ares utažil se je, ko vražna zalega Efjalta,
Ota, in Aleja ga v okove železne je djala.
Mescov je zdihal trinajst, povezan do stiska v zaporu,
Skorej omagal bi bil ta nikada siti borivec,
Ako po macohi njih, krasávici Ejeribeji
Zvedel bi Hermes ne bil; ta skrivno umakne ga ječi,
Sam bi otel se ne bil, opešala moč mu je bila.
Hera terpela je tud, Amfitrija sin ko junaški
S trojno je rezno zadel pušico jo v nedrije desno,
Tako de čutila je bolečíne i ona nezmerne.
Skusil je Pluto celó, silovíti, strelaštva nasledke,
Ker mu je isti junak, egidosukavca zarodnik,
Blizo peklenskih ograj, presunši ga, muke naklonil.
Komaj do doma je spel Kronida na verhu Olimpa,
Žalosti poln, prevzet bolečín, pušica sedela
Ojstro v životu mu je, napada obup ga i tuga.
Balzama vlije Peón mu v rano i s tem ga ozdravi,
Smert ga porušila ni, ker bil je nebeške narave.
Smeli, ošabni možak, pregrešniga bal se ni djanja,
Kruto namerjal je clo v nebeške bogove strelaštva I
Unega vnela pa je nasproti ti Palas Atena.
Slepi bedak! Tidejevi sin pretehtal ni modro,
Malo de tisti živí, ki večne bogove napada
In otročiči nikdar ga božali lastni ne bodo,
Ako se verne domú iz kvare grozivne nevihte.
Pazi tedaj Diomed, ak ravno je hrabrosti silne,
De mu močnejši ko ti na enkrat nasproti ne plane,
De ne Egíalejá, Adrastova hčerka umetna
Nagloma zdihne iz sanj, budivši družino spyočo,
Tužna mladosti možá, pervaka pervakov Ahajskih,
Ona, junaka nekdaj Diomeda supruga češena.

Reče, in rano suší ji urno z obema rokama,
Kvar se zaceli nahip, utaži se vsa bolečina.
Gledate kislo postran Atena in Hera kraljica,
Z ojstro pikavno nakrat se bližate pazko Kronida,
Tako ga nagovorí Atínija višnjevo gledna: