Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/270

Ti pa opombe si gluh, in togo stermijo ti udje.
Al te ovira lenost, al groza? — Kdo djal bo prihodnih,
Tidej rodil de te je, ki sin bil Oneja je žarni!
Odgovorí ji na to pogumni junak Diomedes:
Boginja! da, te spoznam, o, kopje lomivnika hčerka!
Ter brez ovinka povem resnico ti zadne do pike.
Me ne ovira lenost, in strah me ne mami života,
Meni je tvoj le ukaz, gospoja, živahno v spominu!
Rekla si, imam de vsih bogov se ogibati v boju,
Samo če bliža se mi Kronidova hčí Afrodita,
Tisto de raniti znam do živega s piko bodečo.
Toti mi uzrok je bil, de trume nazaj sim umaknul,
Rekši de htjemo se tu vsi splošnoma družiti zopet,
Aresa dobro spoznam, ki une sedaj napeljuje.

Odgovorí mu na to Kronidova hčí modroóka:
Tideič, o Diomed, ti mojiga serca izvoljen!
Bati se ne zanaprej, ne Ara, ne druziga boga,
Vedna ja bramba ti bom, te varvala vsake nezgode.
Perva ti bodi ta skerb, de Aru nasproti zaderjaš,
Ter ko ga v teku dospeš, de raniš okrutnika v živo,
Veterno glavo predreš nestalnimu spremenjevavcu.
Unidan, dolgo še ni, obetal je Heri ko meni,
De bo Trojance podil, Ahajce pa zdatno opiral,
Sada pozabi na te, in unim veljavno pomaga.

Rekši raz voza spodi konjarja Sténela naglo,
Z desno naznani mu proč, in un brez upora jo vpihne
Ona se vstopi na voz junaškiga tik Diomeda,
Vneta vsa želje boril; podvoznica bukova škriplje,
Čuti ko bognje nalog, in silniga moža na sebi.

Uzde zagrabi in bič natvegama Palas Atena,
Aresu dirja nasprot nemudno z uprego ceptavno,
Ravno orožje ta vzel je pervimu borcu Etolskim.
Perifa klican i sin je bil silovit Ohesíja,
Tega je Ares končal. Atena pa skrita je bila
Varno njegovim očem pod Aida senčno čelado.

Ares morivni sedaj Diomeda pogumniga vidši
Perifa koj zapusti pobitiga v prahu ležati,
Ker mu naklonil je smert in sladko zavedenje vzel je,
Unimu koj se nasprot oberne in hipno približa.
Skor se dosežeta že, več delja nikogar ne moti,
Sulico Ares moli čez jarem, se trudi, jo verže,
Uniga de bi pobil, razločil boritvo ob enim.
Zgrabi pa s krepko roko jo hipoma Palas Atena,
Sune pri stolu jo vstran, de dajej nekvanio se suče.