De bi naznanil pogin Trojancam armade vesolne.
Svetem tedaj vam, pozor! — Za vse je beseda veljavna.
Pustimo vprege v pesteh okopa na bregu vozarajm,
Mi pa vsi mirimo peš, prevideni dobro z orožjem,
Hektoru vodniku v sled. Ahajci ne bodo se vperli,
Vidši grozivno jim smert se bližati s krutim objemam.
Tak Polidama je svèt; poterdi nekvarniga Hektor.
Urno z orožjem na tla raz voza poskoči upaljen,
Vidši to drugi nabip Trojanci posnemajo njega,
Spejo vsi krog iz vozov, ukaz jim je djanje njegovo.
Svojimu vozniku vsak ukaže pri rovu postati.
Konje poredama tam imeti pripravne na bregu,
Sami razdelno se v kardela vojaško grozivne,
Ter za povemimi se spustijo na bojne opravke.
Pervih voditelj je verst Polidam bil i Hektor upaljen,
Te so junaštva naj več, nar hrabriši borce obsegle,
Želne predreti nasip, ter tikama ladij se biti.
Tretji je bil Kebrion, na mestu njegovim je sluga
Vižal skakona i voz i Hektora bojno napravo.
Paris, Agenor, potem Alkatos ukažejo drugim,
Helenos tretjo je verst podbadal i krasni Dejfojbos,
Priama sina obá, tud Asios ju je opiral;
Asios, Hirtaka sin, ki konj iz Arisbe prignal je,
Lepih, upaljenih konj od reke presvete Seleje.
Versti četerti Enej ukaže, ki sin je Anhisu,
Njemu pridružena sta Antenora hrabra sinova,
Akamas in Arbiloh, obadva izurjena v borbah.
Sarpedon vodnik je bil preslavni armadi zavezni,
Glavkos udružen mu je, ter iskreni Asteropéos,
Skazala hrabra sta vsih vojakov se ta dva odločno,
On le še hrabriši je, presegši vse daleko druge.
Združeni zdaj ko so vsi, mož moža, skit skita se tika,
Spejo pogumno nasprot Ahajcam in upajo, kmalo
Bodo posekani ti v obličju brodovja ležali.
Vsi so prepričani koj, Trojanci ko njih pomagači,
De Polidama sovét spolnitve do pike je vreden;
Asios, Hirtaka sin vladavni, pa misli drugači,
Neče zapustiti konj, ne voza in voznika svoga,
S temi zadirja timveč brodovju orožnim nasproti.
Abotnik! bilo mu ni namenjeno vhititi Keram,
Ne de bi vernul se bil od ladij sovražno grozivnih
Z nova do varnih višav terdnjave Trojanskiga grada,
Ker ga zadela je prej naklomba osode okrutne,
Dal mu je Idomenej navodbo prilično v pogubo.
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/274
Stran je bila lektorirana