Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/280

Naglo predreti si vhod, odmaknuti zmage overke.
Urnoma Ajasu zdaj on pošle Toota klicarja:

Teci mi, verli Toót, pokliči mi Ajasa simo,
Blagor ak bosta obá, nar bolji bi bilo gotovo;
Tuki začela se bo moritva okrutna, in kmalo,
Tropi Likejski že tam pritiskajo, kteri vsečasno
Spričajo silno krepost prestrašni v razločbi rovanja.
Ako je dela i tam borivniga, pridi mi jeden,
Ajas, Telamona sin, boritelj i modri sovetnik,
Drugi nej spremi ga les prepira izurjeni Tevkros.

Reče; upoti klicar začuvši besede se zdajci,
Zida Ahajskiga tik z nogama on urnima speši,
Ko do junaka prispe, izusti te krilate slova:

Ajasa hrabra obá, voditelja slavnih Ahajcov!
Kliče vaj Peteja sin, vladarja prijatla nebeškim,
Dojdeta de mu v pomoč, podpirata v delu ga nekaj;
Ako mogoče obá, to njemu naj bolji se kaže,
Ker mu boritva grozí, mu bliža okrutni poboj se.
Šiloma vrejo nasprot Likejski vojaki, ki vedno
Čversto napadajo bran v razločbi kervavi prepira.
Ako je dela dovolj i tuki, mu dojde le jeden,
Ajas, izverstni junak, Telamona krepka mladika,
Temu pridruži se pak pobitve navajeni Tevkros.

Tako doverši klicar; uboga Telámonič Ajas,
Sinu Oílovimu besede te krilate reče:

Zdaj se branita vidvá, ti sam in junak Likomedes,
Opominjaje okrog Danajce, de možko se vprejo.
Grem de tam une oprem, ustavim od ondi napake,
Koj ko mogoče mi bo, se vidili bodemo zopet.

Rekši naprej se spustí Telamonič iskreni Ajas,
Tevkros udružen mu je, brat pristni po lastnim očetu,
Pandion z njima je scer, junakovo nese orožje.
Ker so do stolpa prišlí, približali se Menestéju,
Koj so razumih: tam, de došli v pomoč so potrebnim.
Spenjajo že se na zid, na persobran, urni Likejci,
Slično ko vihra oblak napoljen i bliska i treska;
Hrupno začenja poboj, gromijo besede ukaza.

Ajas ubije gredoč, Telamonski voditelj, prijatla
Vodju Sarpedonu tam, pogumniga borca Epikla,
Mramorno z gručo sedaj, ležala ki zida je znotrej
Druziga kamnja poverh. Debela in težka je bila,