Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/344

Za rana zjutraj drugi dan
Po konja vbogi pride:
„Je Salomon ko modri znan,
Šemjaka z njim se snide.
Obišem te, mi konja daj,
Pripeljal bom ti ga nazaj,
De le repak mu zrase.

Pozabimo, ni bilo prav,
Se pravdati za žimo.
Je še močán, dovolj je zdrav,
To reč na stran pustimo.
Prijatelstva v spomin ti dam
To lepo kozo s kozličkam,
In desetero rublov.

K oštirju se podá potem:
Ti sodbe veš nameno,
Odlašati pokor ne smem,
Primahal sim po ženo;
Ko pridem z njo na lastni dom,
Zapoved pično speljal bom,
Se ve de brez prevdarka.

Prijatel čuj! ni sila ne,
Otroci so le briga,
Bo bolji, ker to mertvo je,
Posojenca de ni ga;
Teleta s kravo, v mira znam,
Kobilo to poverh ti dam,
In rublov sto naštejem.

Do sina pridši mu pové:
Pripravljen sim umreti,
Pretehtal sodbo ti si že,
Bi bilo čas pričeti;
Na kviško, daj! je delječ tok,
Je meni srečno šlo od rok
Bo steklo tudi tebi.

Se pot mi nepotrebna zdi,
In malo mi dopade,
Spravljiv ko ja si tudi ti,
To spravo mirno dade.
Glej, konja krasniga imam,
In clo zastonj ga v dar ti dam,
Po verh še tri sto rublov.