Vse tiho je že not.
Zakaj o žetvi ravno je,
Na polju trudi ljudstvo se,
In clo za mašno opravilo
Ni zakristana blizo bilo.
Cerkovnika namestiti,
Je koj pripravljen zdaj,
On reče: "To zamuda ni,
Kar pelje v sveti raj!"
In štolo masniku podá,
Ter s cingulam opaše ga,
Pripravi urno vse posode,
Posvetjene za mašne zgode.
In bivši to storjeno vse
Je mašne bukve vzel,
In z njim' hitel k oltarju je
Pred mašnikam vesel.
Poklekne tu, poklekne tam,
Opazi pridno vsaki znam,
In zdaj ko mašnik "Sanctus"- reče,
Mu zvonček trikrat gladko steče.
Ko vkloni mašnik se po tem,
Obernen na oltar,
Iu Boga živiga ljudém
Pokaže v blagodar,
Oznani ljudstvu Fridolin
Žvenkljaje glasno ta spomin,
In pokleknivši vse se križa,
Na persi tolče, glave zniža.
Marlivo tak opazi vse,
Od rok mu lično gré,
Kar šega v božji veži je
Do zadne pike vé.
Do konca ga ne vtrudi skus,
Kjer po "Vobiscum dominus"
Izid duhoven razodene,
In s križem sveto djanje sklene.
Potem postavi vsako stvar,
Kjer bila je popred,
Osnaži čedno svet oltar
In pot nastopi spet,
Ter na fužine, v sercu mir,
Veselo sledi znani tir.
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/42
Stran je bila lektorirana