Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/43

Gredoč pa tih po božji volji
Se dvanajst Očenašev zmoli.

In ker zagleda strašno peč,
Pred njo kurjača dva.
In praša: "Je storjena reč
Od kneza ukazana?"
Režaje se ostudnih ust
Pokažeta peči čeljust:
"Oskerbljen je, sva ga shranila,
Gospoda pično poslužila".

Odgovor urno tak od tod
Prinese knezu v dvor.
Ko vidi iti ga gospod,
De duh je, misli skor:
""Od kod, nesrečnik, prideš ti?""
"Od plavža". — ""To mogoče ni!
Al si se mogel kje muditi?""
"Le v cerkvi nekaj, za moliti.

Ker, ne zamerite, gredé
Od vas poprej gospó
Sim prašal, kakor hlapcu gré,
Če kaj mi ukažejo.
Po volji njih sim k maši šel,
Kar sam že v mislih sem imel,
In štir sim molil Očenaše
Za njih zveličanje in vaše".

Gospoda zdaj stermevšiga,
V zavzetju zgrabi strah:
""In kaj kovača rekla sta
Pri plavžu?"" praša plah.
"Kaj hotla sta, gospod, ne znam,
Na peč kazaje v strašen plam,
Sta rekla: Tega sva shranila,
Na tanko kneza poslužila."

""In Robert? — praša dalej knez
Trepet ga spreletí —
Za tabo sim poslal ga v les,
Al mar te srečal ni?""
"Ga nisem videl, moj gospod,
Ne tje, ne lés gredé, nikod."
Od groze ta skor dušo spusti —
""Sam Bog je sodil!"" bled izusti.