Sim skusil, de ni treba kače,
Pripraviti ob raj bahače"".
Vojaška
Kaj bliska se v jasnim, kaj votlo doní
Pred nami na levi na pravi?
Od sela do sela v okrogu verší,
Kot jeka v zaperti dobravi.
Orožje se sveti, vojaški je šum,
Nabira se čuda okinčenih trúm.
Vitezi cenjeni,
Kam ste namenjeni,
Kaj vam zažiga v obrazu pogum.
Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj
Za pravdo, za dom, za Cesarja,
Zakonu domačimu vitežki roj,
Protivnimu groza viharja.
Obraze bojari nam hrabrosti blesk,
Desnica, če vdari, razruši ko tresk.
Ude trum ločimo,
Grade naskočimo,
Tabor pred nami drobi se ko pesk.
Podravske, posavske planave so nas
Iz krepkiga jedra rodile
Neplažba, sloboda, premaga tačas
So tri rojenice nam bile.
Železo nam perva je dihnula v dlan,
Sloboda domovja naročila bran.
Zmaga le gledala,
Nekaj povedala,
Slišali boste, če bliža se dan.
Več ljubiga naše domovje imá,
Ko celiga sveta deržave,
Bogastva neskončno v naročju gorá
Na vidu cveteče dobrave.
In deklice naše so limbarja cvet,
So tenke ko jelke, njih usta so med;
Mi jim odrečemo,
Snubiti nečemo,
Gremo ostudniga tujca objet.
