O temu vladar se začudi zlo
In reče: "Bokal ti je dan!
Tvoj tudi ta perstan kraljevi bo
Z nar dražjim kamenjem krasno kovan,
Če v drugo poskusiš in daš mi na znanje.
Kaj vidil na zadnjimu dnu si vertanje."
To čuje kraljevna rahle vestí,
Prijazno ga prosi rekoč:
"Moj oče, pustite te grozne rečí,
On storil je, kar ni nobenimu moč!
Če vas pa li mika ponovljenje zgoda,
Nej vžugajo knezi mladenča oproda".
Zdaj jaderno kupo popade vladar,
Zažene v kernico jo not,
In če mi jo spraviš na suho, plavar,
Nar goršiga kneza storim te uasprot,
In to, ko prositi za tebe jo čuješ,
Zaročeno ženo še danas miluješ.
Ko sila nebeška ga zbôde ta glas,
Oko se mu radosti vžge;
On deklice vidi zapečen obraz,
Bledeti jo vidi — in pasti tje;
Zdaj tiran zaslužiti krasno devico
On verže se — živi al umri — v kernico.
Še tuli valovje, se verne nazaj,
Ropot ga oznani strašan,
Tu klanja se željno gledaje čez kraj.
Vsi toki, potoki derejo na dan,
Kipijo na kviško, veršijo v prepade,
Mladenča nazaj — nobeden ne dade.
Bravcam "Novic" h koncu leta v spomin
- Habete sal in vobis et pacem inter vos.
- Marc. IX. 49.
- Habete sal in vobis et pacem inter vos.
Z Bogam, bravci "Novic" na potu prihodniga leta!
Blag nam ostani spomín, upanje vam zanaprej.
Kar govórile smo petkrat desetérno in trikrat,
Bodi rečeno v koríst rodu domovju, in vam,
Bodi ko zernja izmèt, požêni obilno klasovja.
