Visoko nad življenjem časnim,
V obnebju sinjim, uma znak,
Se gibaj sosed gromu glasnim,
In bodi svetu zvezd meják.
Od zgorej glas prijazen bodi,
Kot zvezdja svitli trop nebes,
Ki v božjo čast v okrogu hodi.
In letnih časov viža ples.
Od večnih le rečí pomljivo
Govóri ust njegovih glas,
Dotikaj se ga v begu živo
Vsih ur s peruto naglo čas.
On jezik svoj osodi davaj,
Brez serca sam, brez milostí,
Z besedo važno rah spremljavaj
Igranje čudno časnih dní.
In kakor glas ušesu zgine,
Ki krepko se oznani vsim,
On uči nas, de vse pomine,
Na svetu vse, ko prah in dim.
Zdaj z močjo verví in stava
Spravite mi zvon na tlak,
De v okrožje žvenka splava,
Dvigne se v nebeški zrak.
Nujte, vlecite!
Plava, giba se!
Radost mestu tim porodi,
Mir zvonenje pervo bodi.
Bor z drakonam.
(Po Fr. Schillerjevi: "Der Kampf mit dem Drachen".)
Junak pričijoče pesmi je bil križar in vitez sv. Jovana Kersnika. Preden od njega kaj več govorimo, moram v razum in razjasnenje tedanjih okoljšin nekoliko o njegovim redu povedati. Bravci, kterim sledeče opombe niso potrebne bile, nej ne zamerijo, de srno jim zgubo dragiga časa naklonili in prijazno poterpljenje skusavali.
Križarski red, Svetivanored, red svetiga Janeza Kersnika, ali špitalnih vitezov, Maltežkih križarjev red i t. d. je v letu 1048 po Kristusovim rojstvu v Jeruzalemu osnovan bil. Takrat so pobožni kupci iz Amalfe v Neapolitanski zemlji ondi lepo cerkev, mniški samostan in prostoren špital ali bolehnico sozidali, svetimu Janezu Kersniku posvetili, in udam osnovaniga samostana namembo v postrežbo bolnikov, v previdenje ubožnih, in splohno v podpiranje Jeruzalemskih romarjev
