Po obsežku smo romance,
Vse na vagi lahka stvar,
Po domače, le za znance,
Modrijanu prazne kar.
Ki v steržen se iti trudi,
Bo zadel na kako reč,
De bi vredna bila téhtanja, —
Včasih lika, gladbe, žéhtanja. —
Kdor se pak oblikam čudi,
Tem bo kako jedro všeč.
Bo nektera vam nevažna;
To je puste dobe znak,
Cvetla ni Slovenji pražna,
Čutil kerč je v desni vsak.
Kjer pa hira prosto djanje,
Rada pesmica zbolí;
Zdaj Slovenja, prej zadúšena,
Iz okornih spon je zlúšena,
Prenehalo zdaj bo spanje
V blesk domovja, dvombe ni.
Res je, bravšimu te stavke
Kadkada se zdelo bo,
Terja de po kmetih davke,
Ki v plačilu terdi so.
Ki pa slajši misli vda se,
Globokejši seže v stvar,
Najde tud vesele známenja,
Za poslopje krasno kámenja;
Ak oberne brano na-se,
Pojde v prid mu, nikda v kvar.
Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/7
Stran je bila lektorirana