- Don Manvel.
- Zedinjena in složna sva za zmirej.
(ga serčno objame.)
- Pervi drugimu koru. (Kajetan.)
Naj se razdvojena gledava vražno,
Zdaj ko sta kneza se serčno sklenila?
Roko podam ti v pomirenje blažno;
Bova li midva se vedno čertila?
Brata če ona sta v zvezi kerví,
Iste dežele sinovi smo mi.
(Kora se objameta.)
'Posel nastopi.'
- Drugi kor. (Behemund.).
(Cezaru.)
Poglej gospod! Pazún se verne tvoj.
Raduj se, o Don Cezar! Oznanilo
Prinese ti veseliga obsežka,
Obraz njegov se sveti pomenljivo.
- Posel.
O, blagor meni! Blagor mestu temu!
Nar lepšiga ogleda sim vesel.
Sinova vidim svojiga gospoda,
Katera v serdu bitve sim zapustil,
V pogovoru pokojnim roko v roci.
- Don Cezar.
Iz plamena sovraživa se ljubezen,
Kot samolet prerojen, krasno dvigne.
- Posel.
Jaz priložim pa k sreči pervi drugo,
Izvedril se je cilj poslanstva jasno!
- Don Cezar.
(stopi z njim na stran).
- Povej mi, kaj prineseš?
- Posel.
Dan današni
Je vse veselo združiti namenul.
Zgubljena tud, ki smo je tak iskali,
Je najdena, in daleč ni od tukej.
