Pesmi in glasov on sladkih snovar je,
Jeka veselo okrog zadoní,
Ali večerne ob svitu pa zarje
Rahlo na bregu potoka zaspí. —
Vonder le boj visokejši je slave,
Pretresovatel človeških osod;
Meni dopade viharno življenje,
Zibanje vedno, omotno vertenje,
Na kolobaru premembe in zmot.
Človek se v miru nečimerno skerči,
Sercu nedelavni pokoj je smert.
Slabim postava je boginja zala,
Vsakimu rada enako bi dala,
Vse bi polikala, vse poravnala;
Boj pa nasprot velikane rodí,
Iz pozabljivosti dvigne močí,
Plašnimu v nédru pogum oživi.
- Drugi. (Berengar.)
Nam ni odperla poslopja ljubezen?
Ni za lepote prepiranja v tem?
V njemu je upanje, v njemu bojezen,
V njemu vladar, ki dopade očém
Tudi ljubezen življenje pretrese,
Sivkaste barve nahip zaverté se.
Mično nas mami za leta prijazne
Pene pomorske prikúpliva hči,
V djanje priprosto in žalosti razne
Cvetlice krasniga sanja versti.
- Tretji. (Kajetan.)
Cvetlica maju cvetičim izviraj.
Sveti mu zor, si vence nabiraj,
Ki ga še kinčljo kodri mladinski;
Starosti zreli in pametni že
Bogu modrejšimu služiti gré.
- Pervi. (Manfred.)
Bistri Diani, prijatlici lova,
Dajte nam slediti v lesje planín,
Trešiti v tamnimu gojzdu ostrova
Kozla skakuna iz divjih pečín.
Lov je bitve podoba gotova,
Žalostne boginje radostni sin. —
Zgodaj ob zarji že dvignemo se,
Ko nas rogovi zakličejo gladko
Čez bregovje, čez globočine,
Višji, višji, radostne slê,
