Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/202

Tibo d' Ark.
O žalostna nesreča svada ta,
Ki meč francozki drega v drob francozki!
Bertran.
Kraljica stara tudi, Izabó,
Prevzetna parska kneginja v jeklinim
Jezdari oblačilu po lezišu,
Z besedami strupenim jezo zbada
In serd narodov proti sinu svojim,
Ki ga nosila je pod lastnim sercam.
Tibo d' Ark.
Prekleta bodi! Kakor Jesabelo
Prevzetno nekdaj Bog pogubi jo!
Bertran.
Prestrašni Salsburi, serditi ris,
Divjaški stenolom, osedbo víža,
Z njim brat leóna hrabri Lionel,
In Talbot grozni, ki z morivnim mečem
Kardela v bitvah kupama kosí.
Poguma loterskiga zarotili
So se, oskruniti divice naše,
Kar nosi meč pa z mečem pokončati.
Sozidali so straže štir visoke
Čez mesto, v zrak moleče; Salsburí
Na njih s pogledam morželečim pazi,
In šteje urne potnike po cestah;
Sto liber težkih krogel neštevilno
So vergli v mesto že; razrušene
Ležijo cerkve, noterdamski turn
Kraljevi slavno svojo glavo vklanja.
Podkôpe s praham strelnim so nasuli,
Trepeče mesto na oboku brezdna
Peklenskiga stojí, de zdaj in zdaj
Se gromopočno vnelo bo si svesto.
(Jovana željno poslušaje si dene čelado na glavo.)
Tibo d' Ark.
Kje pa vojaki hrabri bili so,
Sentrélj, Lahír, in Francje skit krepák,
Bastár junakoserčni, de sovražnik
Tak dalječ je prisilil brez ovérka?
Kje kralj je sam, mu mar ni zgube take,
Deržavnih muk, njegovih mest posípa?