Mu stergala iz rok dobičke vse;
Z navdušenjem francozki rod navdala,
In kronala v oteti Remi kralja."
Nebesa so mi znamnje obljubile,
V spomin gotov čelada dojde mi;
Neznana moč iz nje mi teče v žile,
Pogum kerubski v sercu mi budí;
Nevidne me v prepir ženejo sile,
Viharno proč me bitve slà derví;
Vojaški klic zadeva sluhe moje,
Se spenja konj, in bojna tromba poje!
(Urno odide.)
Pervo djanje.
- Dvor kralja Karola v šinonu.
- Pervi nastop.
- Dünoa. Düšatel.
Dünoa.
Ne, dalej tega ne prenesem! Kralju
Se odpovem, ki sebe samiga
Neslavno zapusti. Goreče solze
Bi točil, skli me v persih serce hrabro,
De roparji kraljevo Francijo
Delé med sabo z mečem; žlahtne mesta,
Od nekdaj živo vrašene vladarstvu,
Rujave ključe tujcu dajo v pest;
Mi pa pod pazho roke tù neskerbno
Otetbe drage blagi čas morimo.
— Zvem, de v nevarnosti je Orlean,
Iz Normandíje daljne prihitm,
V orožju clo do brade, mislim kralja
Pred vojsko najti, ino kje ga najdem?
Med pevci ino drugimi sleparji,
Prekanjene uganovaje vonke,
Gosti dajé Sorelki imenitne,
Ko de bi se živelo v miru terdim.
— Verhvojvoda je šel, ne more dalej
Gnusobe zreti. — Jez enako grem,
In prepustim osodi ga protivni.
