Stran je bila lektorirana
Düšatel.
Kralj bliža se!
- Drugi nastop.
- Kralj Karol. Prejšni.
Karol.
Verhvojvoda mi pošle meč nazaj,
Se službe odpove. — V imenu Božjim!
Znebili tako smo se godernjavca.
Ki nas je vedno hotel strahovati.
Dünoa.
Ob takim času kaj veljá junak,
Jez bi v nemar ne djal ga lahkodušno.
Karol.
To rečeš, kér mi odgovarjaš rad.
Dokler pri nas je bil, ga nisi ljubil.
Dünoa
Prevzetno siten termoglavec bil je,
Ni znal končati nikdar — zdaj pa zna.
O pravim času vogne se zmešnjave,
Ko upanja koristi ni ne slave.
Karol.
Ti si, prijatel, dobre volje dans;
Kaliti ti je nečem. — Düšatel!
Od kralja stariga Reneta[1] so
Poslanci prišli, slave vredni pevci.
Pogôsti jih kraljevo; vsakiga
Z verigo zlato obdaruj prijazno —
(Bastardu)
Zakaj se smeješ?
- ↑ René dobri, knez Provanski iz Anžuske rodovine. Oče in brat
sta mu napolitanska kralja bila. On sam je po bratovi smerti do
te krone pravico imel, tode je doseči ni zamogel. Trudil se je
staroprovansko pesništvo in sodiša ljubezni — Cour d' amour —
vnovič osnovati; k temu namenu je izvolil kneza ljubezni —
Prince d' amour — za nar višjiga sodnika čez opravila ljubezni
in snubstva. V takim romantiškim duhu je tudi sam s kneginjo,
svojo ženo, šel čede past.
