- Peti nastop.
- Lahir. Prejšnji.
Karol
- (mu gré nasproti.)
Mi upanje, alj mi obúp doneseš,
Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka?
Lahir.
Zanašaj se na meč, na drugo ne!
Karol.
Se ne vtolaži vojvoda serdit?
Govôiri! Kak prejel je poročenje?
Lahir.
Prej ko posluša te, in predi vsim
Postavi ta neógibljiv pogoj,
De izročiš mu Düšatela, ki
Morivca ga očetoviga kliče.
Karol.
In če nesramen ta pogoj zaveržem?
Lahir.
Razderta pred začetkam je zaveza.
Karol.
Alj si potém na Monteroški most
Povabil ga, kjer oče mu je padel,
De bíjeva na smert se in življenje?
Lahir.
Pred nóge vergel sim mu rokovico
Rekoč: de hočeš se ponižati,
Po vitežko za krono z njim se biti.
Na to pristavi, de mu treba ni
Boriti se za nekaj kar že ima.
Če pa te tako silno bitve mika,
Ga boš na polju orleanskim našel,
Na kteriga je jutrodan namenjen;
S tim pleča mi oberne hrohotaje.
Karol.
Se v parlamentu mojima pravice
Beseda ni za mene dvignula?
