Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/223

Karol.
Je sklenjeno. Zdaj ne govori dalej.
Düšatel.
Umíri se z burgunskim vojvodam,
Otetbe scer za tebe več ne upam.
Karol.
Ti mir svetuješ, ino tvoja kri,
Življenje tvoje je njegova cena.
Düšatel.
Glej glavo mojo! Tvegal sim jo v bitvah
Velikokrat za tebe; zdaj za tebe
Z veseljem jo na panj kervavi denem.
Dovolji vojvodu! Prepusti me
Njegovim serdu celimu; nej moja
Tekoča kri pogasi vražtvo staro.
Karol
(ga nekaj časa molčé in globoko ganjen gleda.)
Tedaj je res! Tak slabo je o meni,
De mi prijatli v serce gledajoči
Sramote pot k otetbi kažejo?
De! Zdaj previdim, kako sim ponižan,
Zaupa ni v poštenje moje več.
Düšatel.
Poglej —
Karol.
Ne dalej več! Ne žali me!
Če zgubiti bi kron imel deset,
S kervjó prijatla nečem jih oteti.
Kar rekel sim, oskerbi! Znesti daj
Orodje na brodove.
Düšatel.
Kmalo bo
Storjeno.
(Düšatel odide. Sorelka silno joka.)