Na obrazu bola tuga,
Daja znati muke vse;
Zakopati je prisiljen,
Ki nedavno, serca vsmiljen,
Iz verig jih rešel je.
To kričanje, kaj pomeni,
Ki čez morje se začuje?
V bitvi ljuti, vsak preceni,
Černi Ali spone kuje.
Topov grom se krog razlega,
Kaj je uzrok šuma tega?
Bliža nam se vsih straní; —
„Oj, pozor! sovražnik pride,
Tma kristjanov skup se snide,
Nam nasproti se podí!"
Lune svit predrè oblake,
In razjasni morja sene;
Hu! se vidi strane vsake,
Veter trupla mertve žene;
Vse kervave, clo nebrojne,
Žertve Alita nocojne,
Svoje barke krog in krog;
Jaderno se bliža truma,
Tiho, pično, vse brez šuma,
Kakor škratov nem naskok.
Platon škof ga strogo gleda,
Ko pretehta dela take,
Unim kri se v led seseda,
Vidši v tem pedepse znake;
Misli grozi uskočiti,
Se pred mertvim svojim skriti, —
Čakaj, čakaj, Ali moj!
Zmir po sledu barke tvoje
Krenijo zasede svoje,
Jim osveta je pogoj.
6.
Kanaris.
Tma brez lune! v mraku nočnim
Krog jamborov blesk izvira
Pašetovim barkam ročnim,
Post obhaja, — zlo požira,
Mora scer pozoren biti,
Otročičev da vmoriti
