Verhopiškop.
Ti blagoslov delít sem prišla si,
Prejemat ne. — S krepostjo hôdi Božjo!
Mi pa nevredni smo in grešniki.
(Jovana vstane.)
Dvoran.
Klicár britanski hoče pristopiti.
Jovana.
Pripêlji ga — kér njega pošle Bog!
(Kralj kimne dvoranu, ta odide.)
- Enajsti nastop.
- Klicár. Prejšni.
Karol.
Klicár govôri! Kaj je naročilo?
Klicár.
Za Karola Valoa, Pontjeskiga
Starosta, kdo odgovor daje tukaj?
Dünoa.
Klicár nevredni! Zavalúh nesramni!
Ti se podstopiš, kralja zatajiti
Francozkiga v njegovi lastni zemlji?
Poslanstva znak te varje, scer bi te —
Klicár.
Francozka ima eniga le kralja,
In ta živí v britanskimu ležišu.
Karol.
Mir, stric! — Kaj je naročeno, klicár?
Klicár.
Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite,
In druge, ki še teči ima, usmiljen,
Ovéra še vojšakov svojih meč;
On ti ponudi dobrovoljno spravo,
Prej ko v naskoku stare Orlean.
Karol.
Daj čuti!
Jovana
(pristopi.)
Sir! Za tebe govoriti
Dovoli mi s klicarjem tim.
