Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/245

Dünoa
(jo vstavi.)
Jovana! Ti dopolnila si svoje!
Si v sredo nas ležiša pripeljala,
In dala nam sovražnika v oblast.
Zdaj pa ogibaj bitve se, in nam
Doveršenje kervave sodbe pusti.
Lahir.
Armadi samo pot pokaži zmage,
Pred njo bandero s čisto roko nôsi,
Morivniga ne vzemi meča v dlan;
Ne skušaj vojsk lažniviga malika,
Ker brez obzira slepo vlada on.
Jovana.
Motiti me, in duhu, ki me viža,
Velevati kdo smé? Pušica mora
Leteti, kamor zaderví jo strelec;
Jez biti moram, kjer nevarnost je.
Poginula ne bom, ne tù, ne dans,
Prej krono bom na glavo kralju dela.
Ne vzame mi življenja duša živa.
Dokler končan nebeški klic ne biva.
(Odide.)
Lahir.
Daj! Urno za junakinjo, Dünoa!
De najne persi skit ji boste varni.
(Odideta.)

Peti nastop.
Britanski vojšaki v begu — potem Talbot.
Pervi vojšak.
Oj! oj! Divica sred ležiša, oj!
Drugi.
Kaj še? Nikdar! Kak prišla bi v ležiše?
Tretji.
Po zraku! Satan jo je nesel not!
Četerti in peti.
Gorjé! Gorjé! Bežite! Vse je mertvo!
(Odidejo.)