Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/253

Francozko péti bojno trombo slišiš,
Bog je presodil, zmaga naša je.
In glej! gotovi smo, deliti s tabo
Ulomljen ravno javorični berst.
— Daj! Stopi k nam, begún preblagi! K nam,
Kjer je pravica ino zmage čast.
Podám ti, glej! poslanka Božja jez,
Sestrinsko roko. V čisto našo družbo
Potegniti te hočem, de te rešim.
S Francozko Bog je. Angeli njegovi,
Nevidno tebi, se za nas borijo;
Vsi z liljnmi okinčani so krasno.
Ko te bandera jasna naša reč je,
Divica čista je podoba njena.
Burgún.
Zanjkljivo je lažnivca govorjenje,
Ko deteta nedolžniga je njeno.
Če vražni duh besedo njeno viža,
Zmagljivo vé posnemati nedolžnost.
K orožju! Čuti nečem dalej. Slabši
Ušesa so od roke moje, vidim.
Jovana.
Ti copernico psuješ me, peklenskih
Me dél dolžiš. — Tolažiti togoto,
Storiti mir, so to peklenske dela?
Je sprava brezdna večniga iztok?
Kaj sveto je, človeško prav, nedolžno,
Če za domovje boj ne bil bi tak?
Kdaj je natora sama sabo tako
V prepíru, de bi zábile nebesa
Pravično reč, in satan bi jo branil?
Če pa je to, kar jez ti rečem, dobro,
Od kod mi pride, ak od Boga ne?
Kdo bi se bil na ovčji paši meni
Pridružil nek, priprosto pastirico
Podučiti v kraljevim opravilu?
V kneževski družbi nikdar nisim bila,
Neznana je umetnost mi besede.
Zdaj pa, ko treba je, de tebe ganem,
Mi pride um, stvarí visocih znanje,
Osoda kraljev in deržav leží,
Kot sonce jasna, meni pred očmí,
In grom nebeški tim jeziku dan je.
Burgún
(dvigne oči živo ganjen in jo zavzet gleda.)
Kaj z mano je? Kaj se godí? Alj Bog