Iz viškiga na ramo strelcovo;
Otetbe roka pa ne seže dvakrat
O pravim času kakor dans iz neba.
Burgún.
Na vaši strani angel je, o Sir!
Prerokinja zakaj ni pričo, kje je?
Karol.
Kje je Jovana? Kako de ni priča
Te krasne dobe, ki je njeniga
Junaštva dar.
Verhepiškop.
Divico sveto pokoj
Ne mika dvora praznovavniga,
In ko je ne pokliče v ljudsko družbo
Povelje Božje, vogne se sramljivo
Očés posvetnih praznimu pogledu!
Če ni marljiva za koríst francozko,
Gotovo z Bogam pogovarja se,
Ker blagor sledi vsim stopinjam njenim.
- Četerti nastop.
- Jovana. Prejšni.
(Jovana ima persi z oklepam krite, na glavi namesto čelade krasen venec.)
Karol.
Ti venčana prerokinja se bližaš,
De blagosloviš vez, naredbo svojo.
Burgún.
Kak bila strašna je divica v bitvi,
In kako jo premeni mir prijazno!
— Jovana! Alj sim zvest obljubi svoji?
Si zadovoljna, sim pohvale vreden?
Jovana.
Sam sebi si nar veči dobro skazal.
Svitlobe zdaj se svetiš blagodarne,
Prej si kervavo mračniga obstretja
Na nebu našim visel strašna luna.
(Ogledovaje se.)
Veliko žlahtnih vitezov tu vidim.
Veselje sveti vsim se iz očés;
Le eniga sim našla v žalosti,
Ki skriva se o splohnimu veselju.
