Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/276

Černi vitez.
Nič tebi ne ubrani se, mogočna!
Ti v bitvi vsaki zmagaš. — Alj, ne hôdi
Na vojsko več! Svarenje moje čuj!
Jovana.
Iz rok ne denem tega meča, dokler
Britanije prevzetne ne potarem.
Černi vitez.
Glej! Tam ozidje Remsko dviga se,
Namembe tvoje cil in konc. Nadstropje
Visoko se ti sveti katedralno;
Slovečiga obhoda pojdeš noter,
De kronaš kralja in obljubo spolniš.
— Ne hôdi not! Svarenje moje čuj!
Jovana.
Kdo si, lažniva, dvojezična stvar;
Ki vplašiti in zmotiti me kaniš?
Ti polastiš se prerokovanje
Oznanovati krivo?
(Vitez hoče odíti, Jovana mu pot zastopi.)
Stoj! Ne dalej!
Govôri, alj te v migleju prebôdem!
(Ga hoče mahniti.)
Černi vitez.
(se je z roko dotakne, Jovana oterpne.)
Kar smertno je, pobijaj!
(Tmà, blisk, strela. Černi vitez se pogrezne.)
Jovana
(v začetku osupnjena, potem se naglo zavé.)
Telesno bilo ni. — Golufen kip
Močí peklenske, duh sovražen bil je,
Poslan iz brezdna večniga ogniša,
De v nédru mi oplaši žlahtno serce. —
Kaj bati se z orožjem Boga svojga?
Kar tiče me, zmagljivo bom končala.
Če satan sam nad mene ljuto vstane,
Pogum ne vpade, serca mi ne gane.
(Hoče oditi.)