Lahir.
Tu je bandero! Vzemi ga, divica!
Vse ljudstvo čaka, knezi zbrani so.
Jovana.
Jez iti spredej? Jez bandero nesti?
Dünoa.
In komu scer veljá? Čigava roka
Za to svetinjo čista je dovolj?
Sukala si ga v boju, zdaj ga nôsi
Na potu mira v znaminje veselja.
(Lahir ji bandero ponuja. Jovana, grôze trepetajo, se ga brani.)
Jovana.
Proč! Proč!
Lahir.
In kaj ti je? Bandera neki
Se svôga strašiš! Glej ga!
(Razvije bandero.)
Tisto je,
Ki si ga v bitvi sukala zmagljivo.
Nad višnjevo plavaje kroglo je
Obražena na njem nebes kraljica;
Ker tak učila te je sveta mati.
Jovana
(plašno v njo gledaje.)
Gorjé, je ona! Ravno tak je stala
Pred mano. Glejte, kak iz tamnih čert
Serditiga obraza gleda strašno!
Sorelka.
Ob um je vsa! Zavej se, daj! Spoznaj se!
Kar vidiš ni resnica! To je njena
Podoba slabo poobražena,
In ona sama je v nebeški družbi.
Jovana.
Si pokoriti prišla grešnico?
Pogubi strašna! Uzmi blisk in treši!
Krivično glavo mojo udri, udri!
Zavezo svojo prelomila sim,
Oskrunila imé sim tvoje sveto!
Dünoa.
Gorjé nam! Kaj je? Kako govorjenje!
