Tam serce mi je razodela svôje.
Umreti hočem strašnih muk, in duša
Deležna nej zveličanja ne bode,
Če čista ni, gospod, krivice vsake!
Dünoa.
Čistejši ni na nebu svitlo sonce
Kje je, povej!
Remon.
Ah, če obernil vam
Je serce Bog — rešite jo in urno!
Britanci so jo vjeli.
Dünoa.
Vjeli! Kaj?
Verhopiškop.
Nesrečnica!
Remon.
V Ardenih, kjer zavetja
Iskala sva, jo je ugrabila
Kraljica in Britancam izročila,
Otmite jo sedaj prestrašne smerti,
Ki vas je vse otéla iz pogube!
Dünoa.
K orožju, daj! Kožljajte! Bobne bíjte!
Vse trume v boj, na noge cela Francja!
Zapravljena je čast, je zaigrana,
Razbita krona vkradena v črepinje!
Zdaj kri veljá, življenje založiti,
Prej ko je noč otéta mora biti.
(Odídejo.)
- Deveti nastop.
- Strašni tura, zgorej line.
- Jovana. Lionel.
Fastolf
(prihiti.)
Krotiti dalej se ne dajo trume,
Divice smert serdito terjajo.
Zastojn se branite. Ubíjte jo,
