„Govori, sin; povej, kaj je?
Kak došel si do robe?"
„Za Boga, oče, nič ni v tim,
Grobjana nekaj likal sim,
Ta čas, ko vi ste spali."
Branivna srajca.
„Ja grem na boj, o mila hči,
Nesreča pak iz viš grozí,
Nedolžna še, pripravi koj
Mi srajco v bran za strašni boj."
„Moj oče, le iz slabih rok
Ti terjaš bran za bojni stok.
Ja predem res, marljivo tkam,
Kaj hoče boj pa ne poznam."
„Da, da! napredi sveto noč,
Izroči prejo zlodju v moč,
Potkaj to delo v srajčni stan,
Ta bo gotov mi v boju bran."
In sveto noč, o polnočí,
Pred njo vreteno vspeh verší.
„V imenu pekla!" — zdihne plah,
Vreteno krog zažvižga strah.
Navije zdaj še tkavnico,
Med prejo cev zažene zlo,
Zavrè, verší, in snuje v skok
Pospešenje nevidnih rok.
Ko vojske kloné se je razvil,
Je vodja čudno kinčen bil,
Imel je polno čerk in čar
Na sebi srajco, tmine dar.
Beží pred njim protivni vsak,
De stal bi, ni bil rojen tak,
Zdrobí na njem se meč ko sklen,
Zagnanih pšic vejač je plen.
Nakrat nasprot mu plane mlad:
„Nazaj pošast! te treši jad.
Ne bo te satan več otel,
Kar tebi gre, to boš prejel".
